LISTINA ZA SOČUTJE
Načelo sočutja leži v osrčju vseh verskih, etičnih in duhovnih tradicij, pri čemer nas poziva, da vse druge ljudi vedno obravnavamo na tak način, na kakršen bi želeli biti obravnavani sami. Sočutje je tisto, ki nas žene k neutrudnemu delu z namenom, da ublažimo trpljenje naših bližnjih, da sestopimo s prestola, na katerem smo sami središče sveta, na to mesto pa postavimo druge, in da častimo nedotakljivo svetost vsakega posameznega človeka, da obravnavamo vse ljudi, brez izjeme, s popolno pravičnostjo, enakostjo in s spoštovanjem.
Prav tako je pomembno, tako v javnem kot v privatnem življenju, da se dosledno in zavzeto izogibamo zadajanju bolečine. Delovati ali govoriti nasilno zaradi kljubovanja, šovinizma ali zaradi lastnih interesov, osiromašiti, izkoriščati ali kratiti osnovne pravice komurkoli, napeljevati k sovraštvu z blatenjem drugih – celo naših sovražnikov – predstavlja zanikanje naše skupne človečnosti. Priznavamo, da nismo uspeli živeti sočutno, in da so nekateri v imenu vere celo povečali skupno človeško bedo.
Zato pozivamo vse moške in ženske ~ da sočutju povrnejo središčno mesto v morali in religiji ~ da se vrnejo k starodavnemu načelu, po katerem je vsaka interpretacija svetih spisov, ki vzpodbuja nasilje, sovraštvo ali prezir nelegitimna ~ da zagotovijo, da mladi ljudje dobijo točne in spoštljive informacije o drugih tradicijah, religijah in kulturah ~ da vzpodbujajo pozitiven odnos do kulturne in verske raznolikosti ~ da zavestno negujejo sočuten odnos do vseh trpečih ljudi, tudi do tistih, ki jih smatrajo za sovražnike.
Sočutje mora nujno postati jasna, žareča in dinamična sila v našem polariziranem svetu. S svojo načelno odločenosjo po preseganju sebičnosti lahko podira politične, dogmatske, ideološke in verske meje. Sočutje je bistven element človeških odnosov in izpolnjene človečnosti, saj je rojeno iz zavesti o naši globoki soodvisnosti. To je pot k razsvetljenju, ki je nujna, če želimo izoblikovati pravično ekonomijo in mirno svetovno skupnost.
